»Prvonagrajeno delo je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti.«

»Gre namreč za vsebine, ki so v svojem bistvu prepojene z osebno poetiko umetnice. Druga ob drugo trčita dve zgodbi, ki prepletata notranja in zunanja dogajanja avtorice.«

»To niso zgodbe drugih. To so zgodbe naših prednikov, sorodnikov, prijateljev. In v prihodnosti bodo to zgodbe naših otrok. Gre za zgodbo človeštva.«

»Vedno sta me privlačili dve stvari, pripovedovanje zgodb in fotografija oziroma rekel bi zgodbe in podobe«

»zgodba o dveh generacijah priseljencev iz Slonokoščene obale«

»Za mano sta dve leti zasledovanja zgodb, naplavljenih v mojih celicah, kosteh, organih, tkivih.«

»V teh zgodbah je podatek, da sta starša dve mami ali dva očeta, povsem postranski, tako kot je postranski v vsakdanjem življenju otrok mavričnih družin.«

»Zgodbe, ki sem jih srečala po terenu, ko sta dva soseda začela takoj pomagati drug drugemu, čeprav prej 20 let nista spregovorila besede med sabo. Vse to kaže, kako Slovenci znamo pomagati sočloveku v stiski.«

»Roman Škrbine je zgodba o nenapisanih zgodbah, ki jih piše nekdo drug...«